Poletje je tu, načeloma tisto obdobje, ko imamo nekaj več časa in lahko tudi več beremo. Enako sicer velja tudi za pozno jesenske in zimske mesece, ko so dnevi precej krajši in imamo načeloma več časa za branje. Jaz moram priznati, da nisem ravno tipičen poleten tip bralca, saj ves čas precej berem.
Priznam, da sem se kot otrok poletja vedno veselil zaradi poletnih počitnic in obilice prostega časa, ki sem ga lahko bolj ali manj preživljal, kot sem želel. Ob igri s prijatelji na blokovskem igrišču, pohajkovanju po bližnjih Zapricah, igranju košarke in občasnih obiskih kamniškega bazena, sem lahko res veliko bral. Ni bilo domačih nalog, učenja, obiskovanja šole. Danes ne obiskujem več šole, ampak imam službo in poleti lahko več berem, ko sem na dopustu.
In tako sem vsako leto – pa ne le jaz, ampak tudi otroci, postavljen pred veliko težavo – katere knjige nesti s seboj na morje? Koliko knjig? In seveda, kam jih bomo pospravili?! Pred nekaj leti sem poskusil otroke navaditi samostojnosti in tako je vsak dobil svoj mali kovček, v katerega si bodo sami pripravili vse potrebno za dva tedna oddiha. Rezultat? Dva polna kovčka knjig! Malce smo morali oklestiti vse skupaj, a je bilo knjig še vedno veliko, ogromno (ne za otroke, seveda) in po prvem tednu dopusta so se začeli malce živčno prestopati, če imam morda še jaz kaj takega za brati. In ne, vreme ni bilo slabo, daleč od tega. A tiste opoldanske ure, ko je prevroče, so namenili branju, večerne, da se je shladilo in da so šli še komarji spat, pa ravno tako. In saj vsi vemo, kako je, če bereš kakšno napeto knjigo, kajne?
Moj dopustniški bralni seznam po navadi nastane tik pred zdajci oz. tik pred odhodom. Z menoj gre skoraj zagotovo knjiga, ki jo berem, saj nerad začnem brati novo knjigo oz. nerad berem dve ali tri knjige hkrati. Vem, da bom s kriminalkami oz. napetimi zgodbami opravil hitro, enako velja za kakšno zanimivo biografijo. Debele fantazijske knjige so že problematične, enako velja za kakšne zanimive drame. Lahko pa si vse skupaj poenostavim, vzamem kakšno debelo knjigo v angleškem jeziku, pa sem dober za cel dopust. Torej štiri do pet knjig za dva tedna dopusta. Včasih preberem vse, včasih komaj eno.
Zelo nerad namreč berem na plaži. Sonce naredi svoje in naslovnica zbledi. Valovi in seveda škropljenje slane vode ravno tako hitro naredi škodo, pa še veter lahko hitro obrne stran. Poleg tega, da je na plaži praviloma toliko hrušča in zvokov, da se res težko zberem in osredotočeno berem knjige. In potem še moja največja nočna mora, kar se tiče branja knjig na plaži – sončne kreme!!! Pač ne gre. Ena opcija je, da razgibavam možgane in rešujem križanke. Druga zelo očitna je seveda ta, da veliko časa preživim v morju – plavamo, se igramo z žogo ali pa supamo. Konec koncev gre človek prav za to na morski dopust, kajne?
No, seveda obstaja še ena rešitev, in sicer e-knjige oz. e-bralniki. Deset let sem bil lastnik Kindlovega bralnika, ki je zadnja leta sicer močno pešal, ampak sem imel na njem naloženih precej knjig, tako da s tem ni bilo težav, nove pa je bilo nemogoče nalagati. Trpežna zadeva, ki gre v žep in ki je kot nalašč za dopust, saj imaš lahko na njem zbrano dovolj čtiva za celo družino, za cel dopust in še kakšnega povrh. Tudi baterije ni porabljal tako močno, kot to počnejo tablični računalniki ali novejši e-bralniki, načeloma si lahko bral tudi na soncu in glede na to, da si po navadi uporabljal le eno tipko, se mu ni moglo skoraj nič zgoditi. Težava je nastopila, ko je otrokom zmanjkalo knjig (in ko je oči začel težiti, da naj izposojenih knjig ne nosijo na plažo!) in se niso znali dogovoriti, kdo in kdaj bo uporabljal bralnik. Še danes ne vem točno, kaj se je tistega vročega poletnega dopoldneva v Piranu zgodilo, slišal se je čuden (beri: neprijeten) zvok, sledila je tišina in nato obtoževanje, kdo je kriv. Kriva sta bila oba, ker se nista znala dogovoriti, bralnik pa uničen. Počen. Na srečo mi je uspelo narediti kopijo vsega, kar je bilo na njem shranjeno. (Priznam, kar nekaj knjig je bilo sicer kupljenih, ne pa vse.) V nekem idealnem in popolnem svetu bi lahko imel vsak otrok svoj e-bralnik, a moram priznati, da je e-knjige za otroke težko dobiti. Dobiti ali kupiti, sploh pa v slovenščini. Ampak e-bralnik kot tak, je odlična rešitev za vse knjižne molje, ki imate težave, kaj nesti s seboj in kam vse pospraviti.
Staršem pa svetujem, da otrokom pomagate pripraviti prtljago za na dopust – oblačila, obutev, kakšne rekvizite in seveda tudi knjige. Otroci nimajo vedno najboljšega občutka za čas in bi seveda vzeli s seboj vse. Malo preglejte, malo svetujte, vodite in usmerjajte, se pogovarjajte z njimi, kdaj bodo brali in kaj si v tistem trenutku želite brati. Slabe volje bo malo manj in kovčki bodo vsaj malo lažji. In če ste ponosni lastnik e-bralnika, določite urnik uporabe. Slabe volje bo še manj, branja pa vam ne bo zmanjkalo, nikomur.
Matic Slapšak
