Prišel je tisti čas, ki ga poimenujemo kar »najlepši čas v letu«. Čeprav svet ni, kar je bil dve leti nazaj, pa kljub pomanjkanju kuhančkov in velikih zabav, lahko začutimo praznično vzdušje. Okrasimo naše domove, v mestih se prižgejo lučke, postavimo novoletne smreke in spečemo piškote. Ni dovolj, da izgleda praznično – pomembno je tudi, da praznično diši. Manj praznična pa so prerivanja v nakupovalnih centrih. Čeprav so se nakupovalne navade spremenile in veliko ljudi nakupuje preko spleta, pa so trgovine vseeno polne. In tu je tudi večno vprašanje: kaj kupiti za darilo?
Prihajam iz družine, kjer starša rada bereta in zato je bila knjiga velikokrat darilo, ki sem ga prejela (oziroma še vedno je). Zato tudi sama danes za darila velikokrat kupim knjigo – pa naj bodo to praznična obdarovanja dobrih mož v decembru ali pa rojstni dnevi in druge obletnice. Morda pa ni le navada, ki sem jo podedovala od staršev, saj si knjige kot darila izmenjujemo tudi s prijatelji. Prepričana sem, da bo v tem decembru knjiga kot darilo pogosta izbira. Po eni strani nam to omogočajo turistični boni, po drugi strani pa verjamem, da marsikdo ni kupil kakšne uspešnice, ker knjižnega sejma ni bilo (in vsi niso vešči ali navdušeni nad kupovanjem po spletu) in si jo je tako sedaj zaželel kot darilo. To zadnje vem iz prve izkušnje, saj je moj seznam želja kar dolg. Morda ne vsi, toda veliko Slovencev izbere knjigo kot darilo. Toda, katero knjigo kupiti?
Motive za (praznični) nakup sem razdelila v štiri skupine.
Prva skupina so knjige, ki so aktualne uspešnice. V lanskem letu se spomnim, da se je decembra množično prodajala knjiga Sveta noč, zgaran na moč britanskega avtorja Adama Kaya, ki nas je s svojim prvencem navdušil eno leto prej. Rahlo praznična naslovnica, vsekakor pa prazničen naslov in dobra tematika (zdravstvo v času epidemije) so prispevali k temu, da je bila to pogosta izbira za praznični nakup. Kaj bi kupila letos? Zagotovo Bagolo – tudi on je v teh dneh izdal svojo drugo knjigo (očitno je to res pravi čas za nove izdaje), pa še naslov, ki govori o sreči je pravi za ta praznični čas. Morda Niti koraka več od Janje Vidmar ali pa Kaj hoče ženska Irene Štaudohar in seveda naj knjigo letošnjega sejma: Devica, kraljica, vdova, prasica Erice Johnson Debeljak. Moja logika pri tej izbiri je dokaj enostavna: uspešnica je uspešnica z razlogom. Če tudi tistemu, ki mu bom knjigo podarila, slednja ne bo všeč, pa je to aktualna tematika/problematika, o kateri si bo lahko izoblikoval svoje mnenje. To je pa navsezadnje tudi poanta umetnosti, kulture, mar ni?
Druga skupina so knjige, ki jih izbiram glede na to, kaj človek rad bere. V tem primeru morate torej zelo dobro poznati osebo, ki ji boste knjigo namenili. Moj oče je navdušenec nad (slovensko) zgodovino in zgodovinskimi romani, tako da je izbira dokaj enostavna. Samo prepričati se moram, da te knjige ni kupil že sam. Prijateljica rada bere skandinavske kriminalke, druga je navdušena nad ljubezenskimi romani … Izbira je tako po eni strani preprosta (kar pač imajo radi), po drugi strani pa težka (ali imajo to knjigo že doma? In pa, ali je ta knjiga dobra, če je morda sami nismo prebrali?).
Tretja skupina so knjige, ki so preprosto res lepo darilo. Ena izmed takšnih je Skodelica kave, ki jo je izdala Miš založba in ob kateri lahko zraven kupite še skodelico kave z enako ilustracijo kot v knjigi (čudovite ilustracije pa so delo Petra Škerla). To so tiste knjige, ki jih imam tudi sama v svojem stanovanju in mi prinesejo nasmeh na obraz. Prav ta dotična je v moji kuhinji in velikokrat sežem po njej ter jo berem med pitjem kave. Škerlove ilustracije so me tako močno navdušile, da je zraven tudi njegov Rajski vrt (napisala Erika Eichenseer) – prečudovita pripoved o nastanku Slovenije. In pa recimo Lisičja luna Maše Ogrizek, ki me je tudi začarala z ilustracijami Tine Dobrajc. Verjamem, da so nekatere knjige tako lepe, da jih moramo imeti. Kajti navsezadnje, kot uči Marie Kondo – stvari posedujemo, ker nam dajejo toplino in veselje.
In potem je tukaj še četrta skupina knjig, za katero lahko rečem, da je moja najljubša. To so tiste knjige, ki jih ocenim kot pomembne. Pa ne pomembne v smislu, da so trenutno relevantne in aktualne, ali pa »težke«, temveč tiste knjige, za katere verjamem, da bi jih morali prebrati. Da nam bodo spremenile pogled na svet, vplivale na naše razmišljanje. So knjige, po katerih sama večkrat posegam in iz njih znova ter znova vlečem modrosti. Včasih so to »preproste« knjige, kot je recimo Lagom, švedska umetnost uravnoteženega življenja (ta bi morda spadala tudi v prejšnjo skupino) ali pa Wim Hofova uspešnica in Umetnost pospravljanja Marie Kondo ter ogromno knjig o japonski gozdni kopeli. To so vse tiste knjige, ki sem jih prebrala sama in so mi pustile pečat. Pogosto sem kot darilo podarjala tudi Alamuta, mojo najljubšo slovensko knjigo, ki mi še vedno seže do srca. Prijateljicam pa rada podarim tudi knjige Elene Ferrante iz neapeljskega cikla, saj so prelepa saga o ženskem prijateljstvu. To so torej knjige, ki jih podarjam že več let znova in znova. Se mi tudi zgodi, da kdaj isti osebi podarim isto knjigo. Preprosto verjamem, da jo mora imeti (tako močno verjamem, da kar ponovim).
In ravno ta zadnja skupina je razlog, da na vprašanje iz naslova kolumne lahko odgovorim pritrdilno. Kajti kaj je bolj osebnega kot knjiga kot darilo? Bolj intimnega? Nekomu, ki ga imaš rad, boš z izbiro darila podaril tudi drugačen pogled na svet. To je nekaj najlepšega, hkrati pa je tudi kar velika odgovornost. Navsezadnje pa je to točno tisto, kar rada ponavljam: življenja ne smemo živeti prehitro, ne smemo biti »furijasti«. Daril ne smemo trošiti kar tako, čim več (in čim hitreje). Biti morajo iz srca. Dobro moramo razmisliti, kaj počnemo, kaj dajemo. Ker naša dejanja štejejo in spreminjajo svet – vse ima vpliv. Sploh pa (tiskana) beseda!
Želim vam čudovite praznike.
Ajda Vodlan