Piše Mati Miš
Še nekaj ur in dano mi bo pospraviti stojnico in oditi domov. Prva mišja stojnica na mednarodnem sejmu v tujini mi je pobrala še tisto malo energije, ki sem jo po jesensko-zimskih boleznih, poročilih, razpisih, in kar je še podobnih manj prijetnih zadev, uspela nabrati v podaljšanem smučarskem vikendu v sončnih Dolomitih pred tremi tedni. Če me kaj vzpodbudi, je to Sassolungo v soncu in snegu.
Saj je tudi tu v Bologni sonce, prav pomladno toplo je, a kaj ko niti nosu ne uspem pomoliti ven. Očitno se spet obeta leto, ko ne bom videla zeleneti gozda. In ni mi prav, da si z Atom Mišem pred sejmom nisva uspela vzeti prostega dneva, da bi malo vdihnila, preveč dela je bilo. Najina načrtovana Padova se je skrčila na večer in nedeljsko dopoldne. Prijetno, a zelo prekratko. Pa bodi dovolj o tem, madonca, a sem res stara baba, ki samo jamra … To, da ne uspem na sonce v starodavno mestno jedro, pravzaprav ni slab znak. Za prvič sem na sejmu pričakovala manj. Strah me je bilo, ker nimamo komercialnih izdaj, ker na naših sejemskih policah ni kičastih slikanic. Pa je bil sejem bolj živ kot lani in predlani in tudi ljudi, ki so jih pritegnile naše knjige je bilo več, kot sem si sploh upala pomisliti. Na stojnici nam je pomagal mladinski pisatelj Žiga X. Gombač, srčno upam, da njegove Skrivnosti mladih levov odromajo kam daleč. Morda v Afriko?
Odločitev za stojnico v Bologni je sicer padla lani, ko nas je bilo še pet zaposlenih. Očitno ni bila napačna, čeprav smo imeli s tem veliko dodatnega dela. Tudi naučili smo se česa in upam, da bomo to v prihodnje s pridom izrabili. Ponedeljkovo jutro je bilo sicer takšno, da bi najraje ušla nekam daleč in se nikoli ne vrnila – ko gre narobe ena stvar se ji kar pridodajajo še druge in jih ni in ni konec. Pa se je še enkrat izkazala za resnično stara modrost ‘Slab začetek, dober konec.’ Zdaj pa naprej, čaka nas mladinski literarni festival Bralnice pod slamnikom z več kot sto (100) prireditvami. Mene pa še prej nastop na okrogli mizi o knjigah za otroke s posebnimi potrebami, ki jo organizira DSP 8. aprila v Cankarjevem domu, na pogovoru v Lutkovnem gledališču Maribor ob predstavi Mali modri in mali rumeni 15. aprila, kjer bo luč sveta ugledala tudi klasična slikanica Lea Lionnija s tem naslovom, pa na okrogli mizi v okviru Bologne po Bologni 19. maja. In še nekaj prav zanimivih knjig bo do poletja prišlo iz tiska tu na mišjem koncu. Dolgčas nam res ni in če prav pomislim, vzrokov za slabo voljo tudi ne. Pa lep pozdrav iz (menda) sončne Bologne!
