VARUŠKA NA POMOČ ALI ŠE BOLJE: POMAGAJ SI SAM

O ZAMUJANJU Piše Mati Miš Zadnjič sem na televiziji videla del oddaje o varuški Jo, ki jo nemočni starši pokličejo, ko ne zmorejo več krotiti svojih otrok. Ona najprej opazuje kako starši z milim glasom prosijo otročad, ki jim dobesedno skače po glavi, naj vendar že odneha. In Jo materam in očetom potem svetuje, kako naj vreščečim otrokom odločno ukažejo naj prenehajo in jim dopovedo, da bo neprimerno vedenje imelo zanje tudi neprijetne posledice. Naj ne moledujejo, naj se  postavijo zase in mladeži pokažejo, kaj je red. Sem se zamislila. Počutim se kot ena taka nemočna mama, ki ji smrkavec, ko pleza po kuhinjskih omaricah in naokrog meče njene čevlje, vpije: 'Neumna mama! Neumna mama!'. Ona pa samo proseče: 'Daj, proooosim, nehaj. Daj no, nehaj že, prooosim.' In sem se odločila. Da napišem tole, pa četudi se komu zamerim. In ne čakam varuške. ...

O ZAMUJANJU Piše Mati Miš Zadnjič sem na televiziji videla del oddaje o varuški Jo, ki jo nemočni starši pokličejo, ko ne zmorejo več krotiti svojih otrok. Ona najprej opazuje kako starši z milim glasom prosijo otročad, ki jim dobesedno skače po glavi, naj vendar že odneha. In Jo materam in očetom potem svetuje, kako naj vreščečim otrokom odločno ukažejo naj prenehajo in jim dopovedo, da bo neprimerno vedenje imelo zanje tudi neprijetne posledice. Naj ne moledujejo, naj se  postavijo zase in mladeži pokažejo, kaj je red. Sem se zamislila. Počutim se kot ena taka nemočna mama, ki ji smrkavec, ko pleza po kuhinjskih omaricah in naokrog meče njene čevlje, vpije: 'Neumna mama! Neumna mama!'. Ona pa samo proseče: 'Daj, proooosim, nehaj. Daj no, nehaj že, prooosim.' In sem se odločila. Da napišem tole, pa četudi se komu zamerim. In ne čakam varuške. ...

PRIJAZNO ALI NEPRIJAZNO – KAKOR HOČE KDO VIDETI

O KOMUNICIRANJU Piše Mati Miš Pred leti, ko sem imela še kariero in direktorski položaj, sem sodelovala z marketinško agencijo, ki je za mojega delodajalca pripravljala promocijske akcije. Nekega dne me je eden njihovih vodilnih povabil na kosilo, pa niso bili novoletni prazniki, ko so se dogajala takšna povabila. Prav nenavadno se mi je zdelo. Ko sva pojedla, je malce oklevajoče razodel namen srečanja. Želel se je pogovoriti o tem, ...

O KOMUNICIRANJU Piše Mati Miš Pred leti, ko sem imela še kariero in direktorski položaj, sem sodelovala z marketinško agencijo, ki je za mojega delodajalca pripravljala promocijske akcije. Nekega dne me je eden njihovih vodilnih povabil na kosilo, pa niso bili novoletni prazniki, ko so se dogajala takšna povabila. Prav nenavadno se mi je zdelo. Ko sva pojedla, je malce oklevajoče razodel namen srečanja. Želel se je pogovoriti o tem, ...

KDO, LE KDO NAJ SE UKVARJA Z BRANJEM?

O SPODBUJANJU BRANJA Prejšnji teden smo z različnih naslovov prejeli kar nekaj vabil na strokovni posvet Bralnega društva Slovenija, ki bo v septembru. Bravo za obveščanje! In ravno v pravem času, pred dopusti, da si lahko vpišemo v septembrski koledar. Ko prejemam pošto Bralnega društva Slovenije pa se vedno sprašujem: le koliko založnikov nas hodi poslušat njihove posvete in koliko nas zaide na njihove spletne strani? Ali in koliko smo založniki vključeni v promocijo branja? Ali še kakšnega založnika sploh zanima ta problematika? Pa mi je prišel na misel nedavni dogodek. ...

O SPODBUJANJU BRANJA Prejšnji teden smo z različnih naslovov prejeli kar nekaj vabil na strokovni posvet Bralnega društva Slovenija, ki bo v septembru. Bravo za obveščanje! In ravno v pravem času, pred dopusti, da si lahko vpišemo v septembrski koledar. Ko prejemam pošto Bralnega društva Slovenije pa se vedno sprašujem: le koliko založnikov nas hodi poslušat njihove posvete in koliko nas zaide na njihove spletne strani? Ali in koliko smo založniki vključeni v promocijo branja? Ali še kakšnega založnika sploh zanima ta problematika? Pa mi je prišel na misel nedavni dogodek. ...

FESTIVALSKE

O MLADINSKEM LITERARNEM FESTIVALU Piše Mati Miš Tele Bralnice pod slamnikom nam dajo vetra. Vsako leto sproti. In vsako leto imamo kakšnih dvajset prireditev več. In vsako leto se nas s festivalom ukvarja manj. Ne namenoma, slučaj tako prinese. A ko je festival mimo, se čudimo vsej nervozi in hitenju, češ, saj se je vse lepo izteklo. Ozadje letošnjega festivala je bilo v osebnem življenju nas, ki smo na mišji strani pripravljali in izvajali prireditve, povsem temno. Če bi takšen scenarij bil v kakšni naši knjigi bi njeni ocenjevalci zagotovo rekli, da je v njej vsega preveč, da pisatelj slika vse preveč črno – a življenje piše tudi takšne zgodbe, čeprav bi si želeli, da bi jih ne. Vseeno smo zmogli, nekoliko hektično sicer, a vse prireditve so se dobro iztekle in udeleženci naših stisk niso začutili. Velika reč je bila to – kar šestinsedemdeset prireditev na različnih koncih Slovenije. Sedemnajst književnih ustvarjalcev, dva gosta iz tujine, prijazni veleposlaniki, ki so slovenskim mladim prenašali poetično tradicijo svojih dežel. Cel kup mentoric, knjižničark, učiteljic in več tisoč udeležencev ... Če je vsak od udeležencev prebral le eno knjigo več kot sicer, je to že več tisoč prebranih knjig. ...

O MLADINSKEM LITERARNEM FESTIVALU Piše Mati Miš Tele Bralnice pod slamnikom nam dajo vetra. Vsako leto sproti. In vsako leto imamo kakšnih dvajset prireditev več. In vsako leto se nas s festivalom ukvarja manj. Ne namenoma, slučaj tako prinese. A ko je festival mimo, se čudimo vsej nervozi in hitenju, češ, saj se je vse lepo izteklo. Ozadje letošnjega festivala je bilo v osebnem življenju nas, ki smo na mišji strani pripravljali in izvajali prireditve, povsem temno. Če bi takšen scenarij bil v kakšni naši knjigi bi njeni ocenjevalci zagotovo rekli, da je v njej vsega preveč, da pisatelj slika vse preveč črno – a življenje piše tudi takšne zgodbe, čeprav bi si želeli, da bi jih ne. Vseeno smo zmogli, nekoliko hektično sicer, a vse prireditve so se dobro iztekle in udeleženci naših stisk niso začutili. Velika reč je bila to – kar šestinsedemdeset prireditev na različnih koncih Slovenije. Sedemnajst književnih ustvarjalcev, dva gosta iz tujine, prijazni veleposlaniki, ki so slovenskim mladim prenašali poetično tradicijo svojih dežel. Cel kup mentoric, knjižničark, učiteljic in več tisoč udeležencev ... Če je vsak od udeležencev prebral le eno knjigo več kot sicer, je to že več tisoč prebranih knjig. ...

KAJ DELAMO, KO NE DELAMO?

Piše Mati Miš Če tule na tem mestu z vami delim založniške zadrege in težave, pa naj še prosti čas. Po dolgih osmih mesecih je tale Mati Miš prišla do prostih dni. No, če sem odkritosrčna, me je Ata Miš kar ugrabil in rekel: dosti je! Od lanskega avgusta, ko sva v Dolomitih preživela čudovite dneve, ni bilo praznikov, ni bilo prostih koncev tedna, kaj šele dopusta, le dvakrat sem si privoščila tri proste dneve skupaj, da sem malo posmučala. Res malo, ker se fizična kondicija ne pridobi za računalnikom ali na kavču ob korekturah.  Še za sprehode okrog jezera je namreč v zadnjih mesecih zmanjkalo časa in volje. ...

Piše Mati Miš Če tule na tem mestu z vami delim založniške zadrege in težave, pa naj še prosti čas. Po dolgih osmih mesecih je tale Mati Miš prišla do prostih dni. No, če sem odkritosrčna, me je Ata Miš kar ugrabil in rekel: dosti je! Od lanskega avgusta, ko sva v Dolomitih preživela čudovite dneve, ni bilo praznikov, ni bilo prostih koncev tedna, kaj šele dopusta, le dvakrat sem si privoščila tri proste dneve skupaj, da sem malo posmučala. Res malo, ker se fizična kondicija ne pridobi za računalnikom ali na kavču ob korekturah.  Še za sprehode okrog jezera je namreč v zadnjih mesecih zmanjkalo časa in volje. ...

K(AV/NJIG)ARNE???

O KNJIGOTRŠTVU Piše Mati Miš Teden konferenc in simpozijev bi lahko rekli zadnjemu tednu, ko sem utegnila kaj konkretnega postoriti šele pozno popoldan. V sredo so v Pionirski priredili imeniten simpozij o otroški in mladinski poeziji, a o njem več drugič, saj bi rada kaj napisala tudi o njihovih strokovnih sredah. Bolj sveži so namreč vtisi s četrtkove konference Združenja založnikov in knjigotržcev pri GZS o prihodnosti knjigarn, ki je izzvenela tudi kot konferenca o sedanjosti založništva na Slovenskem. Saj nisem z veseljem šla tja, pričakovala sem vedno isto premlevanje in tarnanje in čeprav se je zgodilo prav to,  dan ni bil izgubljen. Prav se je namreč sem in tja ustaviti, skušati pogledati na problematiko panoge čim bolj celovito, z različnih strani, in prisluhniti različnim mnenjem, četudi že slišanim. Sprožijo lahko zanimiva razmišljanja, ki utegnejo biti tudi produktivna, četudi na dolgi rok. ...

O KNJIGOTRŠTVU Piše Mati Miš Teden konferenc in simpozijev bi lahko rekli zadnjemu tednu, ko sem utegnila kaj konkretnega postoriti šele pozno popoldan. V sredo so v Pionirski priredili imeniten simpozij o otroški in mladinski poeziji, a o njem več drugič, saj bi rada kaj napisala tudi o njihovih strokovnih sredah. Bolj sveži so namreč vtisi s četrtkove konference Združenja založnikov in knjigotržcev pri GZS o prihodnosti knjigarn, ki je izzvenela tudi kot konferenca o sedanjosti založništva na Slovenskem. Saj nisem z veseljem šla tja, pričakovala sem vedno isto premlevanje in tarnanje in čeprav se je zgodilo prav to,  dan ni bil izgubljen. Prav se je namreč sem in tja ustaviti, skušati pogledati na problematiko panoge čim bolj celovito, z različnih strani, in prisluhniti različnim mnenjem, četudi že slišanim. Sprožijo lahko zanimiva razmišljanja, ki utegnejo biti tudi produktivna, četudi na dolgi rok. ...

O BARNABYJU BROCKETU IN ŠE ČEM

Piše Mati Miš Včasih je nastajanje kakšne knjige kot zakleto, kar vrstijo se nepredvideni zapleti in težave. In presneto težko je takrat knjigo spraviti na svet takšno kot je treba. Najnovejša knjiga Johna Boyna s slovenskim naslovom Osupljiva zgodba Barnabya Brocketa je že ena teh. Saj o vseh zapletih ne bi, morda pa kakšen od njih osvetli neposvečenim dogajanja pred izdajo knjige, o katerih sploh ne pomislijo. Eno je denimo naslov. ...

Piše Mati Miš Včasih je nastajanje kakšne knjige kot zakleto, kar vrstijo se nepredvideni zapleti in težave. In presneto težko je takrat knjigo spraviti na svet takšno kot je treba. Najnovejša knjiga Johna Boyna s slovenskim naslovom Osupljiva zgodba Barnabya Brocketa je že ena teh. Saj o vseh zapletih ne bi, morda pa kakšen od njih osvetli neposvečenim dogajanja pred izdajo knjige, o katerih sploh ne pomislijo. Eno je denimo naslov. ...

IZ ZIME V ZIMO ALI ZEBE PO BOLONJSKO

Piše Mati Miš Sejem otroških v knjig v Bologni je vsako leto znanilec pomladi. Običajno se na poti tja oči spočijejo na zelenju in morda celo cvetočem drevju, največkrat se med sestanki pomartinčkamo na soncu, včasih celo v kratkih rokavih. Ali pa si privoščimo nazaj grede kavo na Markovem trgu v Benetkah, ki ga grejejo prvi sončni žarki. Ker je na mišjem koncu po hudo delovni jeseni prišla še bolj izčrpujoča zima in so bili celo božični in novoletni prazniki povsem v delovnem duhu, mi je bil kratek oddih življenjsko potreben. Pa sem si privoščila tri prelestne smučarske dneve v Dolomitih. Ej, to! Zlikane poljane naravnega snega, skorajda sama na smučišču, neskončen pogled na rdečkaste vršace pobeljene s snegom, modro nebo in povsem januarske temperature – za Mater Miš užitek nad užitki. ...

Piše Mati Miš Sejem otroških v knjig v Bologni je vsako leto znanilec pomladi. Običajno se na poti tja oči spočijejo na zelenju in morda celo cvetočem drevju, največkrat se med sestanki pomartinčkamo na soncu, včasih celo v kratkih rokavih. Ali pa si privoščimo nazaj grede kavo na Markovem trgu v Benetkah, ki ga grejejo prvi sončni žarki. Ker je na mišjem koncu po hudo delovni jeseni prišla še bolj izčrpujoča zima in so bili celo božični in novoletni prazniki povsem v delovnem duhu, mi je bil kratek oddih življenjsko potreben. Pa sem si privoščila tri prelestne smučarske dneve v Dolomitih. Ej, to! Zlikane poljane naravnega snega, skorajda sama na smučišču, neskončen pogled na rdečkaste vršace pobeljene s snegom, modro nebo in povsem januarske temperature – za Mater Miš užitek nad užitki. ...

O TEM, KAKO JE NASTALA MIŠJA ZALOŽBA

Piše Mati Miš Svet nastajanja knjig mi je bil vedno nekaj skrivnostno nedosegljivega in nepojasnljivega. Dokler nisem poniknila vanj. Zdaj vem, da misterija ni, je le bolj skorjast kruh in trdo delo, pa tudi kaj lepega v njem, če hočeš to videti, seveda. Ter toliko zanimivih dogajanj, da velja kaj od tega zapisati - naj ostane nekje v  bitih in bajtih. Za koga za nami, da se ne pozabi in če bo kdo prebral v teh časih, tudi prav. Naj bo ob tejle prvi priložnosti tule odgovor na pogosto vprašanje: zakaj in od kod mišja založba? Zakaj prav knjige? Uf, kolikokrat mi ga postavijo. In vedno odgovorim: če bi želeli zaslužiti, bi delali plastiko, ne knjige. Tu bogastva ni. Materialnega. Onega drugega pa kolikor hočeš. In kot vse zgodbe, ki jih piše življenje, je tudi ta nekolikanj nenavadna. ...

Piše Mati Miš Svet nastajanja knjig mi je bil vedno nekaj skrivnostno nedosegljivega in nepojasnljivega. Dokler nisem poniknila vanj. Zdaj vem, da misterija ni, je le bolj skorjast kruh in trdo delo, pa tudi kaj lepega v njem, če hočeš to videti, seveda. Ter toliko zanimivih dogajanj, da velja kaj od tega zapisati - naj ostane nekje v  bitih in bajtih. Za koga za nami, da se ne pozabi in če bo kdo prebral v teh časih, tudi prav. Naj bo ob tejle prvi priložnosti tule odgovor na pogosto vprašanje: zakaj in od kod mišja založba? Zakaj prav knjige? Uf, kolikokrat mi ga postavijo. In vedno odgovorim: če bi želeli zaslužiti, bi delali plastiko, ne knjige. Tu bogastva ni. Materialnega. Onega drugega pa kolikor hočeš. In kot vse zgodbe, ki jih piše življenje, je tudi ta nekolikanj nenavadna. ...