Branje predšolskim otrokom se zdi pravi užitek, predvsem kadar otroci zbrano poslušajo in sodelujejo. Seveda pa je lahko bralni dogodek pravi izziv celo za pripovedovalce, pravljičarje in vzgojitelje.

Čas, v katerem živimo, z obilico dražljajev iz okolja, ki otrokom onemogočajo osredinjenje, vnašajo nemir in posledično spodbujajo tudi nezaželena in celo agresivna vedenja, zahteva dobro pripravo, poznavanje razvojnih značilnosti in posebnosti otrok, ki jim beremo ali pripovedujemo. Otroci so, kadar govorimo o branju, vedno odvisni od bralnih zmožnosti odraslih. Pogosto jim tudi knjige izbiramo odrasli. Še vedno velja, da je skupno branje slikanice neprecenljivo, a trg ponuja tudi množico slikanic, ki so nekakovostne in celo škodljive.

PRAV POMANJKANJE KAKOVOSTNEGA DRUŽENJA IN PRAVIH, TOPLIH, SPOŠTLJIVIH ODNOSOV V DRUŽINAH JE VZROK ZA POZNEJŠE VEDENJSKE IN UČNE TEŽAVE.

Življenjski tempo, utrujenost, naveličanost in izgorelost staršev pogosto otrokom potiskajo v roke tablice in pametne telefone z igricami in interaktivnimi vsebinami, ki pa razen tehnoloških interaktivnosti nimajo nobenih povezav z osebno interakcijo, odnosom med otrokom in starši, ki je v odraščanju najpomembnejši in nenadomestljiv. Prav pomanjkanje kakovostnega druženja in pravih, toplih, spoštljivih odnosov v družinah je vzrok za poznejše vedenjske in učne težave. Otrok, ki se ne zna pogovarjati, poslušati, ki se ne more umiriti, ne bo sposoben zbranega poslušanja in učenja. Otroci, ki cele ure presedijo pred računalniki in tablicami, so prikrajšani za vse tiste (še tako drobne) socialne stike. Za otrokov socialno-čustveni razvoj so pomembni empatija, spretnosti komuniciranja, prevzemanje vlog (igra z vlogami), moralno presojanje, druženje in sklepanje prijateljstev ter prosocialno vedenje. In vsega tega ne more nadomestiti nobena tehnologija. Zgolj bližina, toplina, odzivnost, spoštovanje ipd. so sredstva in metode za doseganje najvišjih ciljev v moralno-čustvenem razvoju. Primarna navezanost mame (starša) in otroka je prvi pogoj za vse nadaljnje navezanosti v otrokovem življenju. In tega z vso odgovornostjo ne bi smeli nikoli zanemariti. Otroci, ki se vzgajajo ob tablicah in računalnikih, ne poznajo besed za čustva, raje uporabljajo simbole, vse pozitivno zaznamuje zgolj všeček in vse tiste opisne besede za posamezne občutke se jim zdijo povsem odveč. Kako lahko od otrok, ki funkcionirajo tako, pričakujemo, da bodo sodelovali, se dogovarjali, timsko delovali, bodo kreativni itd., če pa se tega ne da urediti s »smeškom« in »všečkom«? Šolski sistem še vedno od otrok zahteva poslušanje in sedenje, zato imajo nemirni otroci z manj koncentracije že na začetku šolanja slabše možnosti. Slabim uspehom dodajte še nesocialno vedenje in nezmožnost čustvene navezanosti in dobite zanesljiv recept za katastrofo. Na drugi strani pa so starši, ki želijo vzgajati, otroke ves čas omejujejo, jim prepovedujejo in jih poskušajo na najboljši možen način socializirati, ne da bi zares vedeli, kako. Ko prebiramo različne strokovne članke in poslušamo vse nasvete, se zdi, da nimamo nikakršnih možnosti za uspeh, a to seveda ni res.

Enostavnega recepta za dobro vzgojo ni, so pa bolj ali manj preprosta navodila, kako pri vzgoji otrok narediti čim manj škode. Če govorimo o branju in vzgajanju bralcev, bi tak recept zvenel nekako takole: otroka vzemite v naročje ali naj sedi v vaši bližini, potem vzemite v roke knjigo, ki ga bo zanimala in zaradi katere vam bo z veseljem prisluhnil. Če vas vmes kaj vpraša, mu odgovorite, če ga je strah, ga opogumite, če je žalosten, ga objemite, če je vesel, se skupaj veselite. Tako bo skupno branje dogodek, ki vas bo povezoval, in otrok si bo želel brati in še več brati. Bolj enostavno ne gre. Tak otrok se bo hkrati naučil poslušati, komentirati, postavljati vprašanja, si zamišljati in predstavljati stvari, dogodke … pri tem se bo počutil varno, zaželeno, samozavestno in to popotnico bo nesel s seboj tudi v druga okolja.

ČE GOVORIMO O BRANJU IN VZGAJANJU BRALCEV, BI TAK RECEPT ZVENEL NEKAKO TAKOLE: OTROKA VZEMITE V NAROČJE ALI NAJ SEDI V VAŠI BLIŽINI, POTEM VZEMITE V ROKE KNJIGO, KI GA BO ZANIMALA IN ZARADI KATERE VAM BO Z VESELJEM PRISLUHNIL.

Vsekakor se splača vzeti v roke dobro, kvalitetno knjigo. Slikanice so otrokom od nekdaj zelo ljube. Likovne podobe, s katerimi se otrok sreča ob prebiranju slikanic, pomagajo pri razumevanju vsebine, dopolnjujejo jo, popestrijo branje ipd. Te podobe otrokom polnijo glave in oblikujejo njihov pogled na svet, vrednotenje in estetsko dojemljivost. Z opazovanjem kvalitetnih ilustracij (za slabe velja ravno nasprotno!) vplivamo na razvoj kreativnosti, oblikovanje vizualnega mišljenja, širjenje obzorja, bogatijo se otrokove predstave o svetu, vse to pa vpliva tudi na pozitivne socialne interakcije in komunikacijo. Oh, kako je vse skupaj povezano? Si lahko predstavljate, da dojemanje estetike oblikujeta in določata gospodarstvo in ekonomija? Verjetno težko, a kljub temu marsikdo svet dojema zgolj prek ekonomske vrednosti in cene – tudi starši pri nakupu otroških knjig in slikanic. Celo tisti, ki se s knjigami ukvarjajo profesionalno, so na neki način poskušali razvrednotiti slikanico (polovica knjižničnega nadomestila za slikanice), a vzgojitelji in starši vedo, da so dobre slikanice neprecenljive in je cena samo številka na dnu zadnje strani. Se zdi enostavno ali silno zapleteno?

Zdaj ste morda dobili občutek, da branje reši vse težave. Vseh zagotovo ne, a več, kot bi si na prvi pogled mislili. Skupno branje je dobra popotnica otroku in pomoč pri vzgoji. Ampak otroci so različni. Nekateri bi sedeli in poslušali ure in ure, drugi pa ne zdržijo niti minute. In slednjih je, prav zaradi vplivov okolja in sodobnega načina življenja, čedalje več.

PREK IGRE OTROK SPOZNAVA SEBE, SVET IN SE UČI, RAZVIJA SVOJE SPOSOBNOSTI. IGRA VPLIVA NA RAZVOJ MIŠLJENJA, NA PRIDOBIVANJE IZKUŠENJ IN ZNANJA, NA OTROKOVO ČUSTVENO IN SOCIALNO ŽIVLJENJE.

Igroknjige so posebej prilagojene otrokom, ki med branjem potrebujejo več dinamike, saj je igra otrokova potreba, spontana, prostovoljna, prijetna in ustvarjalna dejavnost, ki sama sebe krepi in nagrajuje. Prek igre otrok spoznava sebe, svet in se uči, razvija svoje sposobnosti. Igra vpliva na razvoj mišljenja, na pridobivanje izkušenj in znanja, na otrokovo čustveno in socialno življenje. In igroknjiga je – kot pove ime – igra in knjiga v enem. Bodisi da so mlajši in imajo kratkotrajno pozornost bodisi so bolj živahni in se težje umirijo, ob pravih igroknjigah boste lahko podaljšali pozornost, spodbudili zanimanje in otroka pripravili do sodelovanja in pogovora. Ustvarili boste odnos, interakcijo, tudi brez vsakih tehnoloških učinkov in elektronskih naprav, zgolj pristen, neposreden odnos med bralcem, poslušalcem in knjigo.

Igroknjige so različne, kot so različni otroci in njihove potrebe in želje.

To je žoga je odličen pripomoček, s katerim se otroci in odrasli zabavajo, komentirajo, argumentirajo … in kar je najpomembnejše, razmišljajo s svojo glavo in so pri tem nagrajeni.

Nina Mav Hrovat