Zgodnjepomladansko sobotno popoldne na začetku decembra. Hladen veter z Antarktike je preganjal temne oblake, skozi katere so sem in tja le posvetili sončni žarki, ki pa niso prinašali toplote. Ulice predpotresnega Christchurcha so samevale, nas mišje tri pa je preveval občutek, da smo se znašli na koncu sveta. Prve ure na Novi Zelandiji so nam govorile predvsem to: od tu naprej ni nič … ...

Zgodnjepomladansko sobotno popoldne na začetku decembra. Hladen veter z Antarktike je preganjal temne oblake, skozi katere so sem in tja le posvetili sončni žarki, ki pa niso prinašali toplote. Ulice predpotresnega Christchurcha so samevale, nas mišje tri pa je preveval občutek, da smo se znašli na koncu sveta. Prve ure na Novi Zelandiji so nam govorile predvsem to: od tu naprej ni nič … ...

Že skoraj sredi vročega poletja smo. Zato danes nič o knjigah. V zadnjih tednih poslušamo in beremo predvsem o prostem času, o dopustih. Pa se sprašujem, ali moramo res za vsako ceno v prostih dneh iskati nenavadne stvari in doživetja, zakaj ne čisto preprostega oddiha?  ...

Že skoraj sredi vročega poletja smo. Zato danes nič o knjigah. V zadnjih tednih poslušamo in beremo predvsem o prostem času, o dopustih. Pa se sprašujem, ali moramo res za vsako ceno v prostih dneh iskati nenavadne stvari in doživetja, zakaj ne čisto preprostega oddiha?  ...

Letošnji simpozij Pionirske je odprl zanimivo tematiko. Al' reče se prostočasno branje al' branje iz užitka, si strokovnjaki niso bili složni. Bili pa so si edini, da mladi danes berejo manj, kot bi bilo zanje dobro. Da v branju ne znajo najti užitka. ...

Letošnji simpozij Pionirske je odprl zanimivo tematiko. Al' reče se prostočasno branje al' branje iz užitka, si strokovnjaki niso bili složni. Bili pa so si edini, da mladi danes berejo manj, kot bi bilo zanje dobro. Da v branju ne znajo najti užitka. ...

Piše Mati Miš Kar sram me je. V zadnjem času se mi dogaja, da me ljudje, za katere sploh ne bi pomislila, da pokukajo v mišji b(r)log, sprašujejo, zakaj ga ni več. Tale moj molk nikakor ne pomeni da ni bilo o čem pisati, kje pa, marsikaj se je dogajalo. Kriva je izključno Mati Miš. So me vzgajali, naj tisto, kar me veseli pozabim. Da ni lepo, če človek počne nekaj, v čemer uživa. Naj, če že moram, to postorim čisto na koncu, ko ustrežem željam vseh drugih. Jaz pa rada kaj napišem. In ker je bilo drugega dela veliko, je pisanje vedno ostalo za 'potem'.  Pa ni prav. Naj zato zdaj začnem na lahno, o rajžanju ... ...

Piše Mati Miš Kar sram me je. V zadnjem času se mi dogaja, da me ljudje, za katere sploh ne bi pomislila, da pokukajo v mišji b(r)log, sprašujejo, zakaj ga ni več. Tale moj molk nikakor ne pomeni da ni bilo o čem pisati, kje pa, marsikaj se je dogajalo. Kriva je izključno Mati Miš. So me vzgajali, naj tisto, kar me veseli pozabim. Da ni lepo, če človek počne nekaj, v čemer uživa. Naj, če že moram, to postorim čisto na koncu, ko ustrežem željam vseh drugih. Jaz pa rada kaj napišem. In ker je bilo drugega dela veliko, je pisanje vedno ostalo za 'potem'.  Pa ni prav. Naj zato zdaj začnem na lahno, o rajžanju ... ...